All posts by Tomaž Gajser

Born on 4.2.1986 in a village Zetale on east of Slovenia. Grew up on a small farm with one sister and brother. Finished primary school in Zetale and gymnasium in Ptuj.

Went to study communication science in Ljubljana. Worked all the time as a student and got first job in online advertising. Sales. Learned a lot and did it for 5 years.

Do a lot of sports all the time since 4 years old. Especially futsal. In clubs and national league for 10 years.

From 2010 helped on projects EVS (now Erasmus) with european youth. Helped to organize TedX event in 2015.

Traveled a lot. Vent all over Europe, Vietnam, Georgia, Nepal.

Broke up with my girlfriend in beginning of 2016 and got bored in the office so I decided for ultimate challange.

I am going to Nepal with a bicycle called Scotty. Approximately 9000 km over hard terrain and 11 – 13 countries.

17.11. ABC Day 1

158. Dan    8405 km

Naya Pul (1000 m) – Jhinu Danta (1740 m)

17 km (6 h)

Zajtrkujem v hostlu ko me poklice Ben, da nama je zrihtal brezplacen prevoz do glavne bus postaje. Kolegi iz njegovega hotela grejo z dzipom na treck in so se ponudli, da lahko grema par km zraven. Plan je bil iti pes. Na postaji najdema prevoz v prvo. Cakamo samo 10 min.

Voznja do Naya Pula traja cca dve uri. Totalno vnicena cesta in zmesani voznik. Nekajkrat se z glavo vdarim v strop. Skoz se je treba drzati sedeza.

Po treking registraciji je prvi del poti polozen. Hitro napredujeva. Veliko turistov na poti. Najbolj obiskana regija v Nepalu. Nato se zacne dzungla in stopnice iz kamenja. Endless. Steza je vrhunska. Skoz hodiva ob reki. Isto bo do vrha. Po isti dolini skaces iz enega brega na drugega.

Visinsko na nekaj cez 1700 in po prehojenih 17 km dosezeva ob 5. Na vecerji spoznava Julijano iz Romunije. Profesionalna popotnica. Pise za revije in bloga. Skoz zajebancija in lep vecer.

///

img_20161117_183017306

img_20161117_183059287

img_20161117_183030097

img_20161117_183150753

img_20161117_183224428

img_20161117_183244861

img_20161117_183256088

img_20161117_183304345

_img_000000_000000

16.11. ABC priprave

157. Dan    8405 km

Pokhara   0 km

///

ABC – Annapurna base camp

///

Zajtrk je v hostlu skupinski. Vsi za eno vlko mizo. Spoznam nekaj folka. Med drugimi Lianne iz Holandije. Greva na cisto pravo kavo. Po dolgem casu iz avtomata. Studira medicino in je delala pripravnistvo v Kathmanduju. Opisuje smesne razmere v tukajsnjem zdravstvu.

Pol pride se Ben. Zmenjena, da greva uredit dovoljenja za treking do Annapurne baznega tabora. Gladko. Placava 40 dolarjev vsak. Polovico za narodni park in polovico, ker nisva najela vodica.

Glih ko odhajava se javi Raj Kumar Tamang. Bil moj vodic pred dvema letoma. Gremo na kafe in se on pomaga z informacijami za na pot. Dogovorila tudi da se dobiva v KTM, ko pridem tja.

Nato nabavima se backpack za Bena. 10 dolarjev. Rabljena roba a ok za kratek cas. Se na jezero za eno uro s colnom.

Zvecer se pridruzim celotnemu hostlu na vecerji. Za eno vlko mizo cca 25 ljudi. Nic presenetljivega. Backpackerji pac. Zurerji. Hrana vrhunska.

Glede jutri nisem vzhicen. Its gonna be to easy i think.

///

img_20161116_212620958

img_20161116_212629194

img_20161116_212644025

Mr. Antony

img_20161116_212654835

img_20161116_212712784

img_20161116_212720892

”Because I choose to”

img_20161116_212746299

_img_000000_000000

15.11. Pokhara

156. Dan     8405 km

Jharkham – Pokhara     55 km (4 h)

Ponoci sem mel tezave s spanjem. Najbrz povezano s super polno luno. Zajtrk omleta brez toasta ali kakega drugega kruha. Nimajo. Hehe. V Nepalu skoz pijem caj z mlekom. Milk-tea.

Zacetek poti gosta megla. Na cajte obcutek prsenja. Tudi cesta mokra. Sonce se pokaze komaj po dveh urah. Ravno ob pravem casu na Machapuchre razgledni tocki. Skoraj sedemtisocak najblizji Pokhari. Vrh je podoben ribjemu repu. Od tod tudi ime. Fishtail. Ena redkih nesplezanih gor. Po nepalskem verovanju gre za domovanje boga Shive. Posledicno je prepovedano plezanje. Zadnji poskus bil v 50 letih prejsnjega stoletja do tik pod vrhom.

Nato spust do Pokhare, glavnega turisticnega mesta. Par km prej zavijem iz glavne ceste po skoraj navpicni poti do White peace pagode. Znana destinacija z razgledom na mesto, jezero in gore v ozadju. Vzpon cca 2 km. Brutalen z ”bergontskimi” odseki. Poln vrh turistov.

V hostel se checkinam okrog dveh. Ben je v sosednjem hotelu. Ne gredo mu se pogajanja in placuje trikratno vrednost hostla. Na sreco je iz Luksemburga. Neomejeno dnara. ? Greva na kosilo.

Zvecer na pohod po mestu. Nabavim backpack za treking. Second hand za 7 dolarjev. Za Annapurno base camp bo ok. Dobim tudi vse informacije glede busa in zemljevid za na pot.

Ulice polne turistov. Vec kot domacinov. Tudi hostel poln backpackerjev. Nimam velikega spostovanja do vecine. Skoz so na telefonih. Med sabo v zivo ne komunicirajo in ogromno pijejo. Grejo zurat dobesedno na drug konec sveta. Seveda so izjeme. To je generalna slika.

///

Breakfast company

img_20161115_204019796

img_20161115_204034900

img_20161115_204044434

img_20161115_204054213

img_20161115_204109194

img_20161115_204118038

V snopih so ljudje ?

img_20161115_204129593

Machapuchre – Fishtail (6993 m)

img_20161115_204151294

Pokhara

img_20161115_204212368

World peace pagoda

img_20161115_204225537

img_20161115_204234828

_img_000000_000000

14.11. Sidhartha Highway

155. Dan   8350 km

Tansen – Jharkham    70 km (4 h)

Lazy start. Na pot po zajtrku in nabavi sadja komaj ob 9. Cutim noge od vcerajsnjega sprehoda. Pri trekingu delajo druge misice kot na kolesu. Dobra priprava za Annapurno.

Sidhartha Highway povezuje juzno avtocesto West-East in Pohkaro. Gre za eno najlepsih cest na planetu. Vsakih par km nov neverjeten razgled v kanjone in doline himalajskih rek. Fotke govorijo zase. Biti tukaj z ” vetrom v laseh” je nepopisno. Resnicno vrhunsko in eden najboljsih cycling dni na poti.

Popoldan spoznal dva nemska kolesarja. Simona in Dominika. Po mesecu Indije jima je Nepal kot raj. Sta mela nesreco s tovornjakom in mogla menjati celo zadnjo kolo na enem peciklu. Se bomo verjetno se vidli, ker gresta v isto smer.

Hotel za prespati sem nasel dobrih 50 km pred Pokharo. Enostavno jim povem koliko sem pripravljen placati in prepustim izbiro njim. Ponavadi sprejmejo. Ogromno konkurence. Tudi danes v prvo. 4 dolarje. Zvecer se cas za sprehod po rizevih poljih. Po dolgem casu pisek za vecerjo. Drugace sem ze prakticno vegeterjanec. ?

///

img_20161114_160347879

Look back on Tansen hill

img_20161114_160401059

img_20161114_160414724

_img_000000_000000

img_20161114_160426045

img_20161114_162025129

img_20161114_160438528

img_20161114_160453951

img_20161114_160504289

img_20161114_160515943

img_20161114_162046469

img_20161114_160529112

_img_000000_000000

13.11. Rani mahal

154. Dan    8280 km

Tansen   0 km

Zacnem hodit ze v mraku. Hocem dobiti soncni vzhod. Se ne posreci najbolj, ker sem na napacni strani brega. Vseeno dober obcutek sprehoda ob svitu.

Pot me vodi na drugo stran hriba z razglednim stolpom in potem strmo v dolino. Ni vasi. Upam na kako restavracijo za zajtrk a jo docakam sele v dolini. Omleta kot ponavadi. Drugo se v Nepalu tezko dobi. Riza se mi zjutraj se ne lusta.

Drugi del poti je cudovita dzungla. Vse mokro. Mini slapovi po navpicnih skalah na zgornji strani in globok kanjon na spodnji. Ni guzve. Popoldan ugotovim zakaj.

Po dobrih treh urah pridem do reke in palace. Gre za nepalaki Taj mahal. Vojaski general jo je zgradil v spomin na preminulo zeno ob koncu devetnajstega stoletja. Zadeva je vzidana v skalo ob vecji reki z ogromnim visecim mostom. Kul plac za chill.

Tam je polno najstnikov. Sem edini turist. Obleganje za selfije z alienom. Tudi na poti nazaj bi vsi radi hodli z mano. Pospesim tempo in se vecine otresem. Dobra stran je, da mi pokazejo bliznjice cez dzunglo. Prihranim kar nekaj km v primerjavi z jutrom.

Popoldan pocitek in iskanje bankomata brez oderuske provizije. Kar izziv.

///

img_20161113_174636156

Zibelka

img_20161113_174653074

img_20161113_174710389

img_20161113_174740460

img_20161113_174802157

Rani mahal (Queens palace)

img_20161113_174815564

img_20161113_174832638

img_20161113_174842193

20161113_094916

Restaurant

img_20161113_174858305

20161113_121230

Shortcuts

20161113_140443

12.11. Getting closer

153. Dan      8280 km

Butwal – Tansen   40 km (3,5 h)

Startal zgodaj. Ob soncnem vzhodu. Sem mel v planu pol poti do Pokhare. Zdaj so se zacele gore in prava himalajska cesta z odrezanimi bankinami in navpicnimi prepadi. Na zgornjo stran pa stena. Vrhunsko.

Uzivancija na vzponu. Srecam 4 nepalske kolesarje na mountain bikih. Tudi to obstaja. Povedo, da gredo do Tansena. Znana turisticna vas. Se spomnim in Lonely planeta. Spremenim svoj plan in se odlocim iti tja malo hodit okrog.

Na razcepu par km pred vasjo se spomnim, da sem tu ze bil dve leti nazaj. Hehe. Tudi v Tansenu. Vseeno grem gor in najdem poceni hotel. Tus in zaspim za dve uri. Kar zmucem po zadnjih dneh na peciklu.

Popoldan pohod na vrh hriba nad vasjo. Zdaj je razgledni stolp ze odprt. Dve leti nazaj se bil v gradnji. Veter piha in ustvarja cudovito melodijo med borovci. V daljavi jih zagledam. Velikane Himalaje. Daulagiri, Anapurne in Machopourche (Fishtale). Prvic. Ne morem verjeti, da sn se dejansko perpela s peciklom sem. Nauro. Vidim hribe, ki jih bo treba premagati do Pokhare. Vrhunski obcutki.

Zvecer pride se Ben. Grema na mo-mose. Zajebancija. Jutri se ostajam tukaj in grem na daljsi treking do 12 km oddaljenena nepalskega Taj mahala.

///
img_20161112_193951596

img_20161112_194001689

img_20161112_194015134

img_20161112_194028567

img_20161112_194038778

Tansen

img_20161112_194053774

img_20161112_194124752

img_20161112_194306088

Daulagiri

img_20161112_194328182

img_20161112_194339238

Giants

img_20161112_194352297

img_20161112_194359849

Mo-mos

_img_000000_000000

11.11. Tuk tuk

152. Dan   8240 km

Lamahi – Butwal     130 km (5 h)

Meglena pot ob vzhajajocem soncu. Misticno in cudovito. Traja kako uro ker sem zgodaj na cesti. Ob 7 startal. Sledi mini vzpon za 300 visinskih metrov in cudovita cesta med gorskimi vasicami. To so razgledi in obcutki zaradi katerih se kolesari. Vrhunsko.

Na drugi strani brega se vstavim v tradicionalni vasi na kosilo. Bajte iz blata. Tudi pec na kateri mi pripravijo nudle. Froci zamazani in zasmrkani. Jesti dobro. Sef zna anglesko, kar naredi izkusnjo prijetnejso.

Sledi se malo ceste po dzungli. Nato pa ven v urbano naselje. Najbolj bedna cesta. Na obeh straneh bajte, ogromno prometa in nic pametnega za videt. Poslusal muziko in cakam da mine.

Za siesto najdem tekoco vodo v gzungli. Osvezitev. Viseca mreza in pocitek. Nato dohitim Bena. Isto ko vcere me je prehiter glih malo preden sem back on the road. Najdeva hotel tik pred mestom.

Na vecerjo greva s tuk tukom v center. Lokalni mali taksi. Mopet s pokritim zadkom. Mopet – riksa. Hehe. Zanimiva izkusnja v norem prometu. Po vecerji problem najti nekoga, ki bi naju peljal nazaj. Hotel je izven mesta. Ne vejo kje. Pa malo dalec za tuk tuke. Taxi predrag. Na koncu skombinirava z dva voznjama. Prva do mosta in pol drugega soferja domov. All good.

///

img_20161111_194658919

img_20161111_194716051

img_20161111_194733057

img_20161111_194753467

img_20161111_194804098

img_20161111_194834265

img_20161111_194842816

img_20161111_194853445

_img_000000_000000

10.11. Son Goku

151. Dan    8110 km

Kohalpur – Lamahi   110 km (6 h)

Ponoci borba s komarji. Kljub drasticnemu zmanjsanju populacije v Kohalpurju jih ni zmanjkalo do 4 zjutraj. Zbujal in pobijal vsako uro.

Vseeno spocit in naspidiran za pot. Zajtrk celo dober. Pecene jajce v kruhkih. Pot me cel dan vodi po dzungli. Prijetno hladno. Zjutraj dve skoraj deset km ravnini. Tecno. Nato so se zaceli tudi vzponi in spusti. Veliko lazje prebavljivo kot vecna ravnina, ki je bla na sporedu zadnjih nekaj dni.

Po kosilu najdem miren plac ob cesti in po dolgem casu napnem viseco mrezo. Zaspim za dve uri. Vrhunsko. Polna gosa vlkih oranzjih mravelj. Ko se spravim nazaj hitro dohitim Bena. Zgleda me je prehitel ravno ko sem pakiral. Narediva zadnjih 30 skupaj in ckeckinama v hotel.

Vecerja na lokalnem bazarju. Pot nazaj popestri zmesani lokalni taksi driver. Nastima nepalsko muziko in plese v taksiju. Totalno pozitivno odpicen.

V vsaseh se froci skoz derejo za mano. Hellou al pa nekaj po nepalsko. Vecina daje res vse od sebe. Nenormalno glasno. Glase majo podobne mlademu Gokuju ko se je napejal pred ”hameho”. Se derem nazaj. ?

///

img_20161110_165225802

img_20161110_165235996

It got pale

img_20161110_165251512

img_20161110_165300172

img_20161110_165308670

img_20161110_165316584

img_20161110_165324881

_img_000000_000000

20161110_170638

Ben

20161110_171708

 

9.11. Hot day

150. Dan    8000 km

Chisapani – Kohalpur    80 km (4 h)

///

Vas Chisapani ima posebno mikroklimo. Vsako noc piha ful mocen veter. Med 10 pm in 10 am. Izkusil na lastni kozi. Najprej ponoci konstanten hrup vetra, kar je prijetno ko si not, zunaj pa piha. Zjutraj pa prvih 10 km mocnega vetra v prsa.

Nato se zadeva umiri. Vozim se po dzungli. Zakon. Po kosilu in prvem postanku zacne biti prevroce. Pridem tudi na prosto med polja. Fizicno zahtevno, tak da prispem izcrpan v Kohalpur. Se mi ne da z nikom ukvarjati. Dva hotela predraga. Najdem guesthouse po nasvetu domacinov. Tus in zaspim za dve uri. Vrocina naredi svoje.

Ob soncnem zahodu grem na sprehod v ”mesto” in porcijo nudlov. Kljub temu, da bi naj bilo to najbolj vroce sredisce juznovzhodnega Nepala, ni nic posebnega. Avtocesta in trgovine s cotami na vsaki strani. Pa druge malenkosti. Nic industrije.

Dobim sporocilo od Bena, da je v istem mestu. Se sprehodim do njegovega hotela. Grozno vesel, da ponovno vidi zahodnega cloveka. Z domacini je tezko razviti smiselen dialog. On vecerja v restavraciji. Se zamenima.

///

img_20161109_201636876

img_20161109_201644756

img_20161109_201653032

Vejaca

img_20161109_201709492

img_20161109_201701518

Kohalpur

img_20161109_201716751

img_20161109_201724259

_img_000000_000000

8.11. Photoshooting

149. Dan  7920 km

Bhimdatta – Chisapani    120 km (6 h)

///

Spal veliko boljse. Zbudim ob 6 poln energije. Pridem dol na zajtrk in vidim, da so mi zlomli taco na pecikle. Jupi f jej. Lastnik, med tem ko je spravljal pecikl not za ponoci. Ne vem kak mu je ratalo. Ko ga vprasam me le ponizno gleda in se opravicuje. Anglescina slaba. Nimas kaj.

Voznja po Nepalu je boljsa kot v Indiji. Sicer ni avtocesta a je manj prometa. Okolica vrhunska. Kmetije in polja ter ogromno zivali. Napredujem hitro. 2x vstavim za jesti in en pocitek v dzungli. Vseeno je dolina tak gosto poseljena, da je tezko najti plac zase. Edino v gozdu.

Na cilj danasnje etape pridem ze ob pol stirih. Hotel najdem takoj. 4 dolarje tokrat. Pod tus in ven v obrecno mesto na sprehod. Edini turist dalec okrog. Me vsi gledajo kot, da sem z lune. Sem se navado okoli hodit brez ocesnih kontaktov. Na ogromnem mostu polno mladine. Se fotkajo in delajo selfije ko nori. Najprej en vprasa ”selfi yes?”. Dovolim in pol plaz zahtev. Skoraj pol ure rabim da pridem do polovice mosta za mojo fotko soncnega zahoda. Na poti nazaj isto.

Zvecer se zamenim s teenagerjem v hotelu. Necak lastnice in zna dobro anglesko. Pove vec o Nepalu. Ciste glave.

///

img_20161108_195017747

Private contractors

img_20161108_195028406

Oil crisis still on

img_20161108_195038052

img_20161108_195045833

img_20161108_195055386

img_20161108_195102526

img_20161108_195116593

img_20161108_195132861

img_20161108_195139642

img_20161108_195226796

img_20161108_195233812

_img_000000_000000

7.11. Nepal

148. Dan   7800 km

Sitarganj – Bhimdatta   50 km (3 h)

///

NEPAL – Biser osemtisocakov stisnjem med najvecji, preposeljeni in onesnazeni azijski velesili. Ljudje so ponosni in bojeviti. Zgodovinsko sta njihovo zemljo vedno znova hoteli ali Kitajska ali Indija. Vedno neuspesno. Narava je kombinacija subtropskega juga s cisto pravo dzunglo, sloni in tigri, ter svetih gor Himalaje na severu. Tam pocivajo mnogi prehitro preminuli rojaki, ki so slisali klic najvisjih vrhov sveta. Prehod med regijama je nenormalno strm. Na trekingu okrog Pokare lahko premagas vec kot 1000 visinskih metrov na nekaj km razdalje. Glavni vir prihodkov je turizem. Industrije enostavno ni. Prav tako ni ustrezne infrastrukture. Valuta je nepalski rupi. Za en dolar jih dobis 106. Za ta denar lahko 2x narocis v restavraciji in se ostane za en sprite. Cheep hotel se da dobiti za 3 dolarje. Razmere primerne ceni. Glavno mesto in moj cilj tokratnega izziva je Kathmandu ali KTM na 1400 visinskih metrih.

///

Snoci ni slo zaspati. Komaj ob dveh. Naval pozitivne energije. Prevec zgleda, ker se danes zbudim utrujen. Po slabem zajtrku v hotelu se spravim na cesto. 30 km do meje luknja na luknjo. Sploh v vaseh. Veni malo boljse. Mi jemlje veliko energije.

Na kosilo se vstavim v presenetljivo cisti restavraciji par km pred mejo. Lastnik skuliran. Oba sina v USA. Hrana vrhunska. Best in India. Mu dam vedeti in kar zari od ponosa.

Cesta do meje ni vredna tega naziva. Brez gps-a si ne bi mislil, da lahko ta kolovoz povezuje dve drzavi. Narava lepa s pravo dzunglo in opicami povsod. Indijci dajo stempl brez problema. Preko jeza in reke na drugo stran do Nepalcev. Ista zgodba. No problemo. Vse skupaj skulirano in prijazno. Za tujce imajo posebna okenca. Drugace bi cakal, ker je ogromno lokalnega prometa. Konjskih vpreg in motorjev. Nekaj avtov.

Veselje ob vstopu. Se spravim do prvega mesta nekaj km stran. Najdem poceni hotel in pocivam. Kar zjeban po neprespani noci, vrocini in slabi cesti.

Zvecer tehnikalije prehoda v novo drzavo (dnar in SIM) in dupla vecerja Chowmin-a. Male porcije so meli. ?

///

img_20161107_174735456

img_20161107_174747418

img_20161107_174756725

Mix veg in lasi

img_20161107_174814126

Wellcome to the jungle

img_20161107_174834081

img_20161107_174846359

No mans land

img_20161107_174856925

img_20161107_174905529

Nepal

img_20161107_174917248

img_20161107_174924687

_img_000000_000000

6.11. Last Indian night

147. Dan    7750 km

Radrapur – Sitarganj   90 km (5 h)

Zajtrk v hotelu isti ze tretji dan zapored. Dve jajci v omleti skupaj s prepecencem. Bljah. Neke je treba jesti. Probam spogajati nizjo ceno, ker sem bil zdaj dva dni sam. Stari se ne da. Pise neke racune. Vse kao ful uradno. Mhm. Pridema iz 500 na 450. To je vse. Ne govori anglesko.

Cesta ok. Celo malo mrzlo. Moram dat anorak gor. Se vedno veliko smoga. Pocutje super, ker se lahko zopet premikam. Prvotni plan je bil le 50 km a se tam komaj prvic vstavim na malco. Pol nadaljujem do naslesnjega mesta.

Naslednja postaja za nabavo noza. Mojega so zaplenili na letaliscu. Dobim le kuhinjskega. Za jaboke lupit bo ok. V trgovini nisem vec kot 5 min pa se pri peciklu ustvari mnozica vec ducat ljudi. Malo pofotkamo situacijo in dalje. Me preusmerijo nazaj in na obvoz, ker naj bi bil most zrusen.

Ko se vracam srecam dva kolesarja. Michaela iz Anglije in Carlosa iz Spanije. Gresta tudi v Nepal. Spoznamo in kolesarimo skupaj do mojega cilja. Tam se na kosilo. Onadva gresta dalje jaz pa v iskanje hotela.

Carlos je delal isto pot kot jaz. Obujava spomine na Pamir. Nasla nekaj skupnih kolesarskih budijev. Gre do Bankoga. Michael je priletel v Indijo iz Aten. Zdaj tu 6 mesecev. Pravi da v preteklih 2 mescih ni srecal niti enega kolesarja. S Carlitosom sta skup dva dni. Slovenija mu je bla ful vsec, ko je bil tam poleti.

Za poceni hotel se kar namatram. 4 komaj sprejme moje pogoje. Se to se skoraj kleceplazim oz ze odidem ven ko starejsa gospa vesastega izgleda rece ”ok”. ? Je pa fajn plac s toplim tusem.

Pocutje odlicno. Back on road.

///

img_20161106_180127664

img_20161106_180136542

img_20161106_180151654

img_20161106_180159286

Dal-bhat

img_20161106_180206963

img_20161106_180215283

img_20161106_180223790

img_20161106_180232306

Only one has red shirt ?

img_20161106_180240138

Michael and Carlos

img_20161106_180251652

It happens at 5:15 pm

_img_000000_000000