All posts by Tomaž Gajser

Born on 4.2.1986 in a village Zetale on east of Slovenia. Grew up on a small farm with one sister and brother. Finished primary school in Zetale and gymnasium in Ptuj.

Went to study communication science in Ljubljana. Worked all the time as a student and got first job in online advertising. Sales. Learned a lot and did it for 5 years.

Do a lot of sports all the time since 4 years old. Especially futsal. In clubs and national league for 10 years.

From 2010 helped on projects EVS (now Erasmus) with european youth. Helped to organize TedX event in 2015.

Traveled a lot. Vent all over Europe, Vietnam, Georgia, Nepal.

Broke up with my girlfriend in beginning of 2016 and got bored in the office so I decided for ultimate challange.

I am going to Nepal with a bicycle called Scotty. Approximately 9000 km over hard terrain and 11 – 13 countries.

IZZIV ZA NASLEDNJO/EGA

Izzivam kandidatko ali kandidata, da v 2017 ponovi prekolesarjeno pot. Ponujam informacijsko pomoc, poservisiranega Scotyja (kot novega) z vso opremo in po potrebi kritje dela stroskov ali pomoc pri zbiranju le-teh. Izziv je prekolesarjenje poti iz Slovenije do Nepala in obljuba za ponovitev moje geste v 2018 ter seveda redno obvescanje domov. S ponovitvijo geste mislim na iskanje naslednjega kandidata.

Omejitev je na prebivalstvo Zetal z okolico in ljudi, ki jih poznam.

Kdo je za akcijo mi naj pise pod ”zasebno” na facebook. Pink zajec je profilna. Open call do 15.1 2017. Kdo prej pride prej melje.

EPILOG

Po 168 dneh in 8625 prevozenih kilometrih je zunanji namen potovanja dosezen. Notranji, bolj spiritualni smoter, je najlazje opisati takole; CILJ je bila POT in POT je bila CILJ.

Izziv je bil zastavljen kot prakticni test mojih teoretskih dognanj. S tem mislim, da je tudi za nas, navadne smrtnike, vse mogoce. Vsega, kar si zelis, si sposoben in zmozen. Le z mesecnimi teoretskimi pripravami in bore malo kolesarskih izkusenj mi je uspelo. Kljuc je v prepricanju v uspeh, popolni predanosti ideji in seveda akciji.

Prav tako sem poglobil svoje prepricanje, da je edino, kar je zares pomembno, dosegljivo v zdajsnjem trenutku. Vse bolecine in trpljenje izvirajo iz nasega ”zavedanja” preteklosti in strahu pred prihodnostjo. ”Zdaj” je kljuc do notranjega miru in spoznanja, da smo ze popolni. Nic zunanjega ali materialnega nas ne bo dolgorocno zadovoljilo. Gre za zablodo uma in propagando potrosniske industrije.

Verjamem, da bom v prihodnje, ne glede na fizicno mesto mojega bivanja, se bolj zivel po nacelu ”TRAVELING AS A STATE OF MIND”. Enostavno. Vsak dan je treba vzeti kot novo rojstvo. Vsak trenutek ziveti. Preiskusati se v novih stvareh. Hoditi po novih ulicah. Preiskusati novo hrano. Spoznavati drugacne ljudi in jih poskusati razumeti. Sanjati in udejanjati svoje sanje. Predajati se trenutku in sluziti drugim. Najvec, kar lahko storis zase, je, da pomagas drugim. Zivljenjskih situacij ne smemo deliti na dobre in slabe. Dolgorocno je v vsakem uspehu neuspeh in v vsakem porazu zmaga.

///

ZAHVALE

Hvala Tomaz Humar jr. za neprecenljive prakticne izkusnje in poceni opremo. Hvala Ales K in Dasa S (Alaris d.o.o.) za elektronske pripomocke. Hvala Didi in Roman za ocala. Hvala Andro za viseco mrezo. Hvala Miha S (Avto Slak d.o.o.) za zascitno folijo. Hvala druzina in prijatelji, da ste razumeli. POSEBNA HVALA Ljubljanski stab (Mihica in Matic) za izrazeno skrb in konstantno pripravljenost na pomoc. Hvala vsem za pomoc na poti. Teh je veliko in verjetno ne razumejo nasega jezika. ? Nazadnje hvala vam za pogovore, komentarje, vsecke in spodbudne besede. Ko si dalec od doma vsaka malenkost pomeni ogromno.

27.11. Kathmandu

168. Dan        8625 km

Malekhu – Kathmandu     75 km (4,5 h)

///

Zbudim ob 7. Zunaj oblacno oz megleno. Klasicni zajtrk, omleta iz dveh jajc in dva toasta. Se spravim na cesto. Danes mi ni bilo prizaneseno. Kot, da celi Nepal ne ve, da je zadnji dan. Izredno gost promet, ker se blizam Kathmanduju. Vecina tovornjaki in busi. Ena najnevarnejsih cest do zdaj.

Po 20 km se zacne 1000 m vzpona. Zadnji. Po glavi mi gredo spomini na prejsnje prelaze. Prvi na Krajnsek in slovo. Solo Armenskih gor. Iran do Kaspijskega morja z Enniotom in Brechtom. Pamirske visave z Andonijem. Lejpi spomini. Veselje in nostalgija v meni.

Tik pod vrhom vzpona srecam Spanca, ki kolesari v drugi smeri. Gre na Annapurno trekat. Se zamenima. Vmes pade en tovornjak pod cesto. Vidim kasneje ko se vzpenjam in ga ze majo na nekih vitlah. Ne slikam. Se ne spodobi. Prej ze en pod cesto. A tisti dlje casa.

Na vrhu prelaza, 15 km pred KTM, se zacnejo kazati prvi obrisi prestolnice. Popravljajo cesto in je vse v prahu. Promet se bolj gost. V mali baraki narocim milktea in gledam v pozidano dolino. Si vzamem cas.

Kathmandu ali ljubis ali sovrazis. Za oboje je dovolj razlogov. Izredno zamazano in nerazvito. Prah in blato na ulicah. Skuterji vsepovsod. Ljudje prijazni. Posebej ob svitanju imajo ozke in starodavne ulice poseben car. Ko se zadeva prebuja ob zvokih molitev in verskih obredov. Meni je vsec. Sploh danes. Se smejim na spustu in pozdravljam vse, ki ponesreci naletijo na moj pogled.

Ko zacnem iskati hotel v t.i. “freak street” (se iz casa pravih hipijev) naletim na cloveka, ki mi je pred dvema letoma prodal celotno turo po Nepalu. Isto kot takrat, me sredi guzve vprasa, ce iscem hotel. Hehe. Se me ne spomni. Veliko gostov. Jaz mu razlozim celo zgodbo in povprasam po zdravju sina. Mi pomaga do hotela in grem jutri na debato v pisarno.

Znosim pecikl in torbe v sobo. Razpakiram, slecem zasvicano majco in vlezem na postlo…

///

img_20161127_173611859

Dal bat

img_20161127_173620012

Road monsters

img_20161127_173628730

Death one

img_20161127_173638443

img_20161127_173647676

Vrh prelaza

img_20161127_173659286

First glims on KTM

img_20161127_173709490

img_20161127_173719192

Clovek na bencinski (desno) vztrajno pometa

img_20161127_173728958

Rubrika “brez besed”

img_20161127_173736290

img_20161127_173743354

img_20161127_173749720

img_20161127_173758894

img_20161127_173806006

img_20161127_173814352

Posledice potresa 2015

img_20161127_173821815

img_20161127_173829647

img_20161127_173837148

img_20161127_173849005

V tej guzvi me najde

img_20161127_173855554

img_20161127_173901986

Swayambunath

_img_000000_000000

 

 

26.11. I can smell it

167. Dan      8550 km

Bandipur – Malekhu    70 km (3,5 h)

///

Na glavni trg pridem ravno ko greta tudi Natalia in Kim na zajtrk. V isto gostilno. Edina, ki streze kavo iz avtomata. Poznamo se dva dni a feeling je kot, da bi se 10 let. V KTM jima bom predal Kite Runnerja.

Spust v dolino do glavne ceste. Ogromno busov in tovornjakov na ozki cesti podobni Kocice – Prekoze. Moram nekajkrat zapustiti asfalt. Pecikl pustim v restavraciji v zameno za obljubo, da bom jel pri njih, ko pridem nazaj iz jame.

Siddha cave bi naj bila druga najvecja kraska jama v Aziji. Pol urni vzpon po strmin betoniranih stengah v dzunglo. Jama nic posebnega, obisk spektakularen in adrenalisnki. Not ni luci in elektrike. Dobis vodica in svetilko. Najprej hodiva po ravnem. Mimo cloveka, ki zivi v trdi temi in bere neke molitve iz svete knjige. ”No photos” ko vprasam ce lahko slikam. Nato se zacneva plazit v rove in plezat po strmih stenah. V pomoc je strik privezan na vrhu spusta. Svetilko v usta in dol. Na koncu rova je ogromna 50 m visoka jamska dvorana. Ven po isti poti. Naura izkusnja. Vstopnina z vodicem 200 NRP ali 2 dolarja.

V dolini pojem chowming in na cesto. Zdaj pa ze res cutim blizino cilja. Kathmandu je cca 100 km oddaljen. Ful dober obcutek v zadnjih kilometrih kolesarjenja. Zmagoslavje neke vrste. Ogromno custev. Vesel in otozen hkrati. ?

Nocitev iscem v dveh kampih na reki Trisuli. V prvem ni zive duse. Drugi hocejo prevec dnara. Po pogovoru z voznikom taxija grem do naslednje vasi v poceni hotel. Vecerja in branje. Jutri finalni dan in prihod v KTM. Excated.

///

img_20161126_193248000

img_20161126_193259711

Vhod Siddha cave

img_20161126_193308229

img_20161126_193319640

Razcep KTM – Citwan

img_20161126_193332823

img_20161126_193348554

River Trisuli camp

img_20161126_193356389

img_20161126_193404985

img_20161126_193429313

_img_000000_000000

 

25.11. Bandipur

166. Dan     4480 km

Bandipur    0 km

Vstal zgodaj. V temi po strmih stengah na vrh hriba nad vasjo. 15 minutni sprehod. Najprej sam. Pol prideta se Natalia in Kim iz Belgije ter njuna kolegica Katharina iz Nemcije. Za njimi se enih 50 nepalskih teenagerjev. Vsi cakamo na soncni vzhod. Lepau. Malo vecje sonce, ker si blizje ekvatorju tu.

Ko pridem dol me Ben caka za poslovilni zajtrk. On danes nadaljuje, jaz ostajam. Slovo in mogoce se vidiva se v KTM.

Ostanem na trgu in berem knjigo ko prideta belgijca na kavo. Plac je ful mali z eno samo turisticno ulico. Skoz srecujes iste ljudi. Pademo v prijetno debato.

Popoldan ista zgodba, ko se vracam iz sprehoda. Tudi nemka zraven. Se zamenimo o vseh moznih stvareh. Imata zanimivo zgodbo. Potovala dve leti okrog po svetu in se februarja vracata v Belgijo. Ponovno bosta odprla 10 let zaprto druzinsko pekarno.

Jutri nadaljujem brez Manakamane. Naslednja vas z vzpenjaco. Ben danes bil tam in pravi, da ni nic za videti.

///

img_20161125_214249874

img_20161125_214259589

img_20161125_214307823

Praznik luci

img_20161125_214314409

Goodbay

img_20161125_214322730

Natalia and Kim

img_20161125_214330743

_img_000000_000000

24.11. Village in the sky

165. Dan   8480 km

Pokhara – Bandipur      75 km (4,5 h)

///

Danes mineva natanko 25 let od smrti rock legende Freddia Mercuryja. V spomin so na razgledni tocki nad Bandipurjem ob soncnem zahodu odmevale pesmi Queenov. No, ne glih odmevale. Koliko pac Samsung zmore.

Biti nazaj na cesti po dolgem casu je bilo fenomenalno. Kljub oblacnemu in meglenemu jutru ter gostemu prometu ob izhodu iz Pokhare. Z Benom sva kolesarila loceno. Dobila za kosilo na klasicni Chowming. Drugic ob izhodu iz glavne ceste do Bandipurja.

Sledil je 7 km vzpon in dvig za dobrih 600 visinskih metrov. Se je nabrala kaka kaplja na celu. Vas na vrhu fenomenalna. Res dobra energija s starim jedrom in temlji. V blizini pa hribi z borovci, ki pojejo v vetru. Ob zahodu se v dolini nabere megla. Verjetno zaradi vlaznosti subtropskega podnebja. To da razgledu na kuglo poseben car. Vse skup me je prepricalo, da ostajam nad oblaki se en dan.

///

Leaving Pokhara

img_20161124_184820951

img_20161124_184835210

img_20161124_184846909

img_20161124_184901080

img_20161124_184912965

Holy man

img_20161124_184924663

Bandipur

img_20161124_184933224

img_20161124_184946311

img_20161124_184958887

_img_000000_000000

23.11. Running

164. Dan    8405 km

Pokhara rest day    0 km

///

Po zajtrku sva prevzela pecikle v bivsem hotelu. Greva en krog. Cuden feeling. Res delajo cisto druge misice kot na trekingu. Jutri bo zanimivo zaceti.

Buddha guesthouse ima cudovito energijo. Ogromno izbiro knjig. Najprej berem vodic po Nepalu za nadaljnje potovanje. Nato The Kite Runnerja. Zgodbo o odrascanju in politicnih spremembah v Afganistanu. Priporocam.

Popoldan grem laufat. Prvic od kar sem na poti. Po dzungli do World peace pagode. Zakon pocutje na vecerji in drzenje s folkom. Posebni Nepalski gostje danes v restavraciji.

Jutri verjetno dalje na zadnjih 200 km do Kathmanduja. Ravno danes so ponovno odprli Swayambunath. Bil delezen obnove po potresu 2015. Tam bo posneta zadnja fotka tega bloga. ?

///

img_20161123_200005559

img_20161123_200013177

img_20161123_200020785

img_20161123_200029204

_img_000000_000000

21.11. ABC Day 5

162. Dan      8405 km

Chomrong (2160 m) – Jhinu Danta (1780 m)

2,5 km (1 h)

Spanje ok. Na zajtrku debata z Stefanom. Prehodil okrog Annapurne in zdaj do ABC-ja. Z Benom sva danes ful lena, ker mama v planu le kakih 5 km trecka.

Se spravima nazan na stenge in v dolino do vasi, kjer sva spala prvi dan trekinga. Operem cote in jih dam susit. Greva do hotspringa ob reki. Pol ure. Sredi dneva in je skoraj vse prazno. Topla voda prihaja iz zemlje in so naredli bazene. Sredi dzungle ob reki. Vrhunski plac. Grem na kniping v reko in nazaj v vroco vodo. Po pol ure pride polno folka. Spoznava Anila iz Kathmanduja in USA girls iz vrha.

Ko lezis v vroci vodi dve uri se ti pol cisto nic ne da. Komaj zlezema tiste pol ure nazaj do hotela. Kosilo. Spageti bolognese. Anil se nama pridruzi in obsedimo za preosanek dneva. Se nama ne da iti na vrh naslednjega hriba.

Anil zivel v Nemciji 8 let. Ima tam zeno in 15 letno hci. 2010 prisel nazaj. Dovolj Berlina in ima zdaj biznis v KTM. Prodaja suhov. Druga zena v Nepalu in 13 letni sin. Zanimiva oseba v vseh pogledih. Mi je dal par priporocil za nadalni obisk Nepala in spanje v KTM.

Totalni rest day. ?

///

Fishtail zgodaj zjutraj

img_20161121_173516485

img_20161121_173526247

img_20161121_173535739

Hotspring

img_20161121_173545803

img_20161121_173554726

img_20161121_173623940

img_20161121_173647279

img_20161121_173655098

img_20161122_211000159

img_20161121_173507855

20.11. ABC Day 4

161. Dan    8405 km

ABC (4130 m) – Chomrong (2160 m)

20 km (8 h)

Ne morem zaspati do polnoci. Nato gre. Vseeno zbudim vsako uro. Verjetno zaradi visine in slabe aklimatizacije. Prehitro sva sla gor v enem dnevu za vec kot 1500 visinskih. Na poti do zunanjega wc-ja je neverjeten razgled na z luno obsijane gore in zvezde ter milkyway.

Zalosten je pogled na skrcene ledenike. Pod njimi ogromne doline, ki so danes prazne. Samo pesek. Majster, ki dela v ABC-ju ze 20 let, pove, da je bilo to vse vcasih polno ledu.

V kratkem casu, ki ga prezivim gori vidim in slisim tri ogromne snezne plazove. Annapurna med alpinisti velja za eno najbolj nevarnih gor v smislu nenadnih plazov na ogromnih pobocjih.

Ob 6 vsi v base campu cakamo, da sonce obsije vrhove. Beautifull. Pofotkamo, na zajtrk in v dolino. Napredujeva zelo hitro. Plac, kjer sva spala dva dni nazaj dosezen za kosilo. Nato se zacne malo bolj zahteven del poti z vzponi. Do tam je blo samo dol. Neverjetno veliko kamnitih stopnic.

Zvecer ne najdeva primernega lodga za spati. Ali nimajo tusa ali ne govorijo anglesko. Greva dalje in dalje v dolino. Ze v cisti temi najdeva kul hotel s toplim tusem na plin. Vecerja z nemskim popotnikom Stefanom, ki se prezivlja s pisanjem knjig, in starejsim nizozemskim parom. Grejo jutri proti vrhu.

///

ABC sunrise
img_20161120_204338145

img_20161120_204350462

Prazen ledenik

img_20161120_204407654

img_20161120_204423295

img_20161120_204437246

img_20161120_204454960

img_20161120_204508342

img_20161120_204528394

img_20161120_204541086

img_20161121_173450622

19.11. ABC Day 3

160. Dan     8405 km

Dovan (2600 m) – ABC (4130 m)

11 km (8 h)

Noc zame ok. Dve odeje. Ni zeblo. Brez spalke.  Ben mel probleme s spanjem. Le 2 uri. Vseeno sva oba naspidirana zjutraj. Zajtrk z isto druzbo kot vcerajsnja vecerja. Dva francoska para in ena nemka.

Do Machapuchre base campa prideva ob enih. Steza vrhunska. Skoz se vzpenjama. Sla loceno. Narociva Dal-bat, kot ponavadi. Lahko narocis repete. Pojeva prvi kroznik ful hitro. Narociva se enega. Se vedno malo lacna. Verjetno samo pozresna. Hehe. Mu receva se cisto malo in prinese tretji poln kroznik. Pol pa ne mores pustiti. Nevljudno. Ne vem ce ni vsak pojel kilo riza. ? Ze dolgo nisem bil tak sit.

Majster v koci veliko ve. Nama razlozi glede gor. Sva pod Ribjim repom in prvic vidiva Annapurno 1 (8091 m). Tista, ki se vidi iz Pokhare je Annapurna south in ni osemtisocak. Se spomni Humarjeve solo ponovitve vzhodnega grebena iz leta 2007, ko povem, da sem iz Slovenije. Prvic je leta 1995 brez dovoljenja pobegnil slovenski odpravi in dosegel najvisji vrh. Zanj je bil to prvi osemtisocak. Takrat iz severne strani.

Po odmoru in susenju cot se odpraviva do ABC. 3 km in zadnjih 400 visinakih. Pocasi. Cutim rahel glavobol a ko prideva gor se poleze. Ben podobno. Se pofotkamo in najameva sobo. 4 smo skup se z dvema francozoma.

Vecerja v skupni ogrevani jedilnici. Vse polno folka. Zamenli z USA familijo iz Kalifornije. 12 members.

///

img_20161120_204301973

Buddhist temple

img_20161119_170548381

Hinku cave

img_20161119_170611365

img_20161119_170629195

MBC (3700 m)

img_20161119_170656170

ABC (4130 m)

img_20161119_170711067

Annapurna 1 (8091 m)

img_20161119_170743831

Annapurna south (7219 m)

img_20161119_170834809

img_20161119_170908255

img_20161119_170926595

 

18.11. ABC Day 2

159. Dan     8405 km

Jhinu Danta (1780 m) – Dovan (2600 m)

11 km (6 h)

Dober spanec v udobni postli. Ta pot je z vidika udobja boljsa, kot Nepal na peciklu. Tam nisem mel toplega tusa od Delhija. Res turisticno. Visje si, bolj poceni so nocitve. Hrana drazja.

Po zajtrku vzpon za cca 500 visinskim metrov in enak spust na drugo stran hriba do reke. Vse skupaj 2 km na poti. Neverjetno stevilo kamnitih stopnic.

Cas vbijava z debato o racunalnikih. Ben ima ogromno znanja na tem podrocju in crpam pol dneva. Za kosilo se vstavima v eni izmed reatavracij. Kot ponavadi Dal-bat. Edina hrana kjer lahko dobis kolko ces. Ce narocis testetine ali nudle je porcija premalo za treking. Jeva 3x dnevno.

Sledi dzungla ob reki. V primerjavi z jutrom brez razgledov a prijetno hladno. Zakljuciva po napornih 11 km. Skoz je blo strmo. Nudli ze 5 dolarjev. Prenocisce 2. V dolini ravno obratno.

///

img_20161118_154440722

img_20161118_154458103

Ben

img_20161118_154511951

img_20161118_154540827

img_20161118_154552304

img_20161118_154603593

Scary moment

img_20161118_154618449

img_20161118_154640087

img_20161118_154649136

Fishtail

img_20161119_170512093