EPILOG

Po 168 dneh in 8625 prevozenih kilometrih je zunanji namen potovanja dosezen. Notranji, bolj spiritualni smoter, je najlazje opisati takole; CILJ je bila POT in POT je bila CILJ.

Izziv je bil zastavljen kot prakticni test mojih teoretskih dognanj. S tem mislim, da je tudi za nas, navadne smrtnike, vse mogoce. Vsega, kar si zelis, si sposoben in zmozen. Le z mesecnimi teoretskimi pripravami in bore malo kolesarskih izkusenj mi je uspelo. Kljuc je v prepricanju v uspeh, popolni predanosti ideji in seveda akciji.

Prav tako sem poglobil svoje prepricanje, da je edino, kar je zares pomembno, dosegljivo v zdajsnjem trenutku. Vse bolecine in trpljenje izvirajo iz nasega ”zavedanja” preteklosti in strahu pred prihodnostjo. ”Zdaj” je kljuc do notranjega miru in spoznanja, da smo ze popolni. Nic zunanjega ali materialnega nas ne bo dolgorocno zadovoljilo. Gre za zablodo uma in propagando potrosniske industrije.

Verjamem, da bom v prihodnje, ne glede na fizicno mesto mojega bivanja, se bolj zivel po nacelu ”TRAVELING AS A STATE OF MIND”. Enostavno. Vsak dan je treba vzeti kot novo rojstvo. Vsak trenutek ziveti. Preiskusati se v novih stvareh. Hoditi po novih ulicah. Preiskusati novo hrano. Spoznavati drugacne ljudi in jih poskusati razumeti. Sanjati in udejanjati svoje sanje. Predajati se trenutku in sluziti drugim. Najvec, kar lahko storis zase, je, da pomagas drugim. Zivljenjskih situacij ne smemo deliti na dobre in slabe. Dolgorocno je v vsakem uspehu neuspeh in v vsakem porazu zmaga.

///

ZAHVALE

Hvala Tomaz Humar jr. za neprecenljive prakticne izkusnje in poceni opremo. Hvala Ales K in Dasa S (Alaris d.o.o.) za elektronske pripomocke. Hvala Didi in Roman za ocala. Hvala Andro za viseco mrezo. Hvala Miha S (Avto Slak d.o.o.) za zascitno folijo. Hvala druzina in prijatelji, da ste razumeli. POSEBNA HVALA Ljubljanski stab (Mihica in Matic) za izrazeno skrb in konstantno pripravljenost na pomoc. Hvala vsem za pomoc na poti. Teh je veliko in verjetno ne razumejo nasega jezika. ? Nazadnje hvala vam za pogovore, komentarje, vsecke in spodbudne besede. Ko si dalec od doma vsaka malenkost pomeni ogromno.

4 thoughts on “EPILOG”

  1. Zdravo,

    Tomaž iskrene čestitke za dosežen cilj, obenem pa bi se ti rad zahvalil za popestritev marsikaterega večera ob zanimivem branju in čudovitih slikah definitivno bomo vsi pogrešali branje bloga, se pa že veselim naslednjih dogodivščin 🙂

    Lp Allen

  2. Bravo!!! Minilo je mnogo hitreje, kot bi si mislil – tisti večer ob Ljubljanici, ko si obelodanil svoj načrt, se zdi komaj par tednov nazaj…za tabo pa je najbrž cela večnost – verjamem, da so te izkušnje na poti spremenile in da boš zaradi njih marsi katero odločitev v življenju zdaj sprejel drugače – le kak bo občutek vrniti se v majhno Slovenijo? kakorkoli že – dobrodošel nazaj, se veselim priložnosti, ko boš lahko razkril vsaj kakšen delček poti še v živo! Čestitke še enkrat!!!

    igor

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *